Samo Gardener je za gledališče 2B, Bohinjska Bistrica zapisal:
Velikokrat je rekel, da je pač »čuden«. Zakaj le bi bil Darko »čuden«? Mar zato, ker je bilo njegovo znanje ogromno in neprecenljivo, njegov pogled na svet pa drugačen, za marsikoga torej preprosto »čuden«? V resnici pa je bil tako širok, odkrit, zvedav, sočuten in do obisti human.
Tisti, ki še vedno mislite, da je bil Darko »čuden«, ste res čudni. Nikoli ne boste Darko Čuden. Tudi mi, ki nismo tako mislili, mu ne bomo niti približno podobni. Za nas, ki smo ga pobliže poznali, je bil izjemen, neponovljiv človek.
To ne bo slovo, pa tudi ne poslovilna »žurka«. Darko se ne more posloviti. Gledališče ga je polno, za vekomaj!
Vsi mi, ki smo kdaj stali z njim na odru Gledališča 2B, ga čutimo in ga bomo čutili na odru, v dvorani, prav na vsakem sedežu, na vseh podestih, za vsemi zavesami, v garderobah, v vsakem gledališkem rekvizitu, predvsem pa v vsaki besedi, ki jo je Darko izrekel ali pa si jo preprosto izmislil.
Ko se zjutraj zbudiš, zaspan in krmežljav, ti šine v glavo in si izmisliš novo besedo. Ko si besedo izmisliš, jo tudi udejaniš. S tem potrdiš, da ima beseda pomen.
»Črknžlof«. Kaj je to? Jajce daš na kuhalnico in ga daleč zalučaš. To je to – »črknžlof«. Kuhano jajce prileti na tla in se razleti. Nova beseda, nov pomen.
To je samo ena od besed iz gledališke predstave Grglobrblarji. No, že Grglobrblarji je nova beseda. Pomeni, da si izmišljaš nove besede in jih nato uresničiš.
To je bila tudi njegova poklicna pot. Germanistika in iskanje starih, neznanih germanskih besed, ki so jih morali njegovi študenti dognati in včasih tudi gledališko prikazati.
Prva njegova predstava, v kateri sem igral tudi sam, je bila Metež. Klasična ljubezenska predstava, ki se dogaja v neki vasi v Liki. Tega je že dolgo, dolgo nazaj. Predstavo je režiral Lovro Strgar.
Potem se je Darko najprej lotil odrskih postavitev poezije. Spomnim se postavitve Kuntnerjevih pesmi, prav tako pesmi Marije Mencinger.
Nato je Darko s svojih potovanj po svetu prinesel različna besedila, ki jih je moral najprej prevesti. Tako so bile naše gledališke predstave skoraj vedno krstne uprizoritve. Prvič prevedene v slovenski jezik in prvič postavljene na oder Gledališča 2B.
Včasih pa je bilo tudi obratno. Predstavo Jaz, idiot, katere izvirni jezik je norveščina, je Darko prevedel tudi v nemščino in španščino. Mislim, da tudi v italijanščino in ruščino. To predstavo sva namreč s Klemenom Langusom nato odigrala tudi v nemščini in španščini.
Ta groteskna predstava, ki govori o moči velikega »Klovna« in podrejenosti majhnega »Klovna«, se konča z uporom in zmago majhnega »Klovna«. Predstava da veliko misliti!
Po spominu ne morem naštevati predstav po letih. Pišem, kot se spominjam – bilo je veliko več predstav, vseh ne morem našteti. Opravičujem se kolegom igralcem, če bom izpustil katero od bistvenih predstav.
Mama Gorka in njen Pleamo. Vila brez ene peruti z umsko prizadetim sinom, ker naj bi bil spočet iz prepovedane ljubezni.
Prepovedana ljubezen!? Kdo jo lahko in sme prepovedati? Konservativne, izkrivljene družbene norme, politika ali religija? Nihče!
Bile so tudi bolj vedre predstave, lahko bi rekli predstave, pri katerih ni treba veliko misliti, kot so Video klub, Lepa čevljarka, V Hudi luknji in Sveti Genezij iz časov Rimljanov itd.
Potem Piknik na bojišču, ki nam odkriva nesmisel vojne.
Pa spet ena od težje razumljivih. Prva slovenska znanstvenofantastična predstava po delu Kuga plastionska slovenskega avtorja Mihe Remca. Predstavlja popoln nadzor nad ljudmi, ki živijo izolirani na »plastionih«. Vse dejavnosti so ukazane od zgoraj. Kazen za nespoštovanje ukazov je mučenje z bolečino.
Tudi tukaj na koncu sledi spoznanje, da ti tisti zgoraj ne pomenijo nič in da se je treba le odklopiti od popkovine, s katero so osebki, kot jih imenujejo tisti zgoraj, povezani z njimi. Kako znano, mar ne?
To je le nekaj predstav, v katerih sem sodeloval kot igralec. Bilo jih je seveda še veliko več.
Vsebina naštetih predstav pa nam omogoča vpogled v Darkovo razmišljanje o svetu in krivicah, ki se godijo ljudem zaradi družbenih norm, ureditev in politike. Zaradi samovšečnosti, teženj po oblasti, bogastvu, popolni ignoranci in zaničevanja drugače mislečih.
Takšen je bil naš Darko.
Kaj pa kot režiser?
Igralcem je pustil popolno svobodo ustvarjanja. Predstavil je pomen predstave, potem pa dal vsakemu posamezniku možnost, da ustvari in doživi svojo vlogo na odru. Se je pa zgodilo, da je posegel vmes, kadar je imel kakšno dodatno idejo ali pa je šlo za nedisciplino. Včasih smo bili kar malo preveč razpuščeni.
Vendarje je to amatersko gledališče. Za igralce pomeni sprostitev in tudi zabavo. Ne igramo za plačo, ker je ni in je nihče tudi ne pričakuje. Igramo za lastno dušo. Tudi Darko je to počel za lastno dušo in za nas.
Veliko mu je pomenila tudi scena in kostumi, pri katerih je imel največjo vlogo naš in Darkov prijatelj Iztok Šostarec. Tudi plakati za predstave so bili vedno strokovno oblikovani in po Darkovo domišljeni.
Kaj lahko še dodam? Veliko, res veliko bi še lahko. Pa ni dovolj velike ali primerne besede, ki bi lahko ubesedila vsa čustva in spomine. Edino Darko bi si jo lahko izmislil. Le on je to znal. S skromno besedo lahko izrazim le še veliko hvaležnost in ne nazadnje veliko žalost ob izgubi tako velikega človeka in prijatelja, ki nam je vsem gledališčnikom Gledališča 2B toliko pomenil in toliko dal. Ne samo gledališčnikom, prav vsem, ki se zavedamo pomena kulture, izražene skozi gledališke predstave.
Novice
natisni
na vrh