V soboto,3.10. smo pripravili letošnji prvi dogodek, v okviru Ugrizni Bohinj.
Na spominskem literarnem recitalu smo brali dela Srečka Kosovela, Zofke Kveder in Ivana Cankarja.
Zofka Kveder: Glasek • Tudi ljubezen
Glasek
Nekdo trka na vrata.
Tik, tik! Tik, tik! Plaho, kakor ptica.
Odprem. Majhno dekletce se stisne boječe v sobo. Vsa modra je v obraz od mraza;
ročice ima zavite v predpasnik; tenka oblekica je stara in raztrgana.
— Kaj hočeš?
Ničesar ne odgovori, odkašlja se parkrat in zapoje potem s svojim hripavim,
raztrganim glasom:
„So pasli pastirci,
tam trije, tam štirje,
so čuli pri čredi okrog polnoči ...”
Poslušam jo. Glasovi so trdi, ostri, neusmiljeni — zagrebejo se v dušo, kakor da
imajo kremplje.
Ivan Cankar: Hlapci – Jerman
Gospodar se prekriža, hlapec moli rožni venec;
gospodar moli očenaš, hlapec opravlja devetdnevnico. Bolj skrbnih varuhov nima neumnost; noč
in dan stoje pred njenimi durmi, da je ne zaloti beseda od zunaj ter ji ne zmoti vernega srca...- - -
Kakšna je beseda, ki ste jo rekli? Kaj ste iznašli, da bi me do dna ranili? -
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič
pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
Hlapci! Med vas bi Kristus ne prišel z besedo, prišel bi z bičem! Norec, ki se je napravil, da bi
vam odklepal to pamet devetkrat zaklenjeno –
Srečko Kosovel: EVROPA UMIRA
Evropa umira.
Društvo narodov in apoteka,
Oboje je laž.
Operacije. Revolucije!
Na sivi cesti stojim.
Rjavo listje pada z vej
in jaz se samo enega bojim,
kadar to drevo bo golo, črno stalo
in siva polja
in majhne hišice
in bom kričal,
pa bo vse, vse naokoli
molčalo.
Foto
natisni
na vrh