Kulturni dom J. Ažmana, Bohinjska Bistrica, 20. 12. 2011, ob 19:30
Pred osemnajstimi leti sem mislil, da se Hlapcev nikoli več ne bom dotaknil. Kako sem se zmotil. Pred tremi leti je nastal predlog o izvedbi. Mislil sem, da ne bo nič iz tega. Pa sem se zmotil. Letos 2011 maja – junija se razvije in potrdi koncept scenografije in zelena luč za izvedbo. Pričnejo se vaje. Čas počitnic in dopustov. Septembra se mi poruši misel, da bom lahko hlapce režiral z neko omejeno osebno distanco. Sem v Hlapcih? Ne vem še. Iz Maribora začne Tilen pošiljati poskusne glasbene teme, ki se do sredine novembra sčistijo. Glasba, ki najde v Hlapcih avtonomen prostor. Gledališke komponente se sestavljajo.
Niko Kranjc
Cankarjevi Hlapci in Gledališče Bohinjska Bistrica
V I. delu kronike DPD Svoboda »Tomaž Godec« Boh. Bistrica beremo: »Prvo predvajano delo po osvoboditvi je bila uprizoritev Cankarjevih Hlapcev, v režiji Kikelj Jakoba.« Natančnega datuma ne izvemo. Moralo pa je biti leto 1946. V kroniki namreč hranimo plakat iz leta 1946, iz katerega je razvidno, da je dramska družina iz Bohinjske Bistrice 14. marca tega leta s Hlapci gostovala na Jesenicah. Ponovitve so potekala tudi v sezoni 1946 /1947 in sicer ena doma, po ena pa v Novem mestu, na Jesenicah in v Tolminu.
Drugič so se bistriški gledališčniki "lotili" Hlapcev v sezoni 1954/1955. V časopisu Delavska enotnost je bil 26. novembra 1954 v članku Obisk »na bloku 2« objavljen pogovor s predsednikom dramske družine pri DPD Svoboda »Tomaž Godec« Tonetom Šilarjem, ki je med drugim povedal: »Trd oreh bodo Hlapci: veliko ljudi je treba in vloge so zahtevne. Del, ki jim nismo kos, se raje ne lotimo. Sicer bi imela dvojno škodo: pri igralcih bi uplahnila volja za igranje in ljudje nam ne bi zlepa odpustili slabe predstave. Toda . . . »Hlapcev« bi se radi lotili.« In so se jih.
Podobno se je zgodilo več kot 50 let kasneje. Nekega večera je zazvonil telefon. Bil je Niko. Že dolgo se nisva slišala. Po nekaj minutah pogovora mi je rekel: »Kaj meniš Klemen, bi se lotili Hlapcev?" Odgovorim mu: "Niko, ne boš verjel. Ta trenutek v eni roki držim telefonsko slušalko, v drugi Cankarjeve Hlapce…«. In tako smo se Hlapcev "lotili". Tretjič.